naslov 1

naslov 2

naslov 3

naslov 4

naslov5

naslov 6

  • naslov 7

naslov 8

naslov 9

Pogosta vprašanja in odgovori

 

IBM-mainframe

Nobena skrivnost ni, da računalniški gigant IBM, v zadnjih letih vendarle ne posluje blesteče. Kot se je že pred desetletjem odpovedal osebnim in prenosnim računalnikom, pozneje pa še strežnikom x86, naj bi sedal odvrgel tudi breme sistemov mainframe. Toda kupec v tem primeru ne bo vzhajajoči tehnološki gigant Lenovo, govorice iz IT-sveta namreč namigujejo, da naj bi oddelek, ki izdeluje osrednje računalnike z Systems, kupil konkurent Hitachi. Veliki modri namreč ne vidi več pravega smisla v tem, da še naprej razvija strojno opremo, temveč se želi posvetiti predvsem programski opremi, računalništvu v oblaku ter naprednim storitvam.

Delitev storitev v oblaku na ravni, kot so SaaS, PaaS in druge, seveda ni edini način razlikovanja storitev. Precej bolj razumljiva je, denimo, delitev na funkcionalna področja, celo posamezne tipe aplikacij. Za tovrstno delitev je značilno to, da vsi tipi aplikativne programske opreme niso enako zanimivi za uporabo v oblaku, čeprav nas v praksi čaka nemalo presenečenj.

V preteklem desetletju je kratica VDI (Virtual Desktop Infrastructure) doživela pravi razcvet. Vsi so želeli biti zraven, vsaj kot delni ponudniki rešitev. In ker je v novem tisočletju marketing postal odlično orodje/orožje IKT-podjetij, si lahko na hitro ogledamo 15 obljub, s katerimi so ponudniki navideznih namizij vabili potencialne stranke. Jasno, nekatere med njimi so čisto pretiravanje.

Če imate stik s ponudniki rešitev IKT, potem ste v zadnjih mesecih in letih v ušesa prav gotovo ujeli besedno zvezo navidezna namizja. Kako je tudi ne bi, če je pa vse okoli nas slišati le še o virtualizaciji tega in onega na ta in oni način. Ker je virtualizacija super, kaj super, naravnost odlična. Morebiti druga najboljša stvar po belem kruhu. In če vse vire virtualiziramo in selimo v računalniške oblake, zakaj ne bi tega storili tudi s klasičnimi namiznimi računalniki?

Še pred nekaj leti se je zdelo, da so orodja za skupinsko sodelovanje tisti vzvod, ki lahko podjetjem omogoči boljše delovanje, tako znotraj kot navzven. V množici oseb, relacij, procesov in dokumentov pomagajo vzpostaviti avtomatizacijo postopkov, red ter sledljivost, ki jih podjetja tako močno potrebujejo. A vendar so v praksi ta orodja do zdaj dosegla precej manj, kot se je pričakovalo. Kje tičijo razlogi?

Strokovnjaki svetujejo